Dalnjega leta 1976, in sicer 1. septembra, so otroci prvič sedli v učilnice šole Karla Destovnika-Kajuha. Bili so od vsepovsod, največ pa iz tedaj nedograjenega Štepanjskega naselja. Takrat smo sprejeli 855 učencev in še 112 učencev podružnične šole Hrušica.
Ko je Štepanjsko naselje dobilo končno podobo, smo imeli še vedno 822 učencev. Stene so kar pokale od toliko znanja željnih otrok in mladostnikov. Učili smo v dveh izmenah. Največ otrok pa smo vpisali v to šolo leta 1986/87, in sicer 1663. Že od začetka nosi šola ime po Karlu Destovniku-Kajuhu, pesniku partizanu, kulturniku, heroju, ki je bil doma iz Skornega pri Šoštanju. Rodil se je 19. decembra 1922 in padel pod streli okupatorja 22. februarja 1944. Končala se je življenjska pot mladega, komaj enaindvajsetletnega pesnika in borca.
Njegov kip stoji pred šolo in pričakuje vsako leto nove učence, ki se zagnano z redkimi izjemami vrstijo v tej šoli, da bi zajeli znanje z veliko žlico. Ko je bila zgrajena šola v naši bližini, tako imenovana »nova šola«, smo lažje zadihali. Kasneje se je preimenovala v šolo Božidarja Jakca in postali smo samostojni. Že od vsega začetka imamo številne dejavnosti na kulturnem, naravoslovnem in športnem področju. Sodelujemo na tekmovanjih, kjer dosegajo učenci dobre rezultate, večkrat celo odlične. Med prvimi smo postali tudi športna šola z dodatnimi urami športnem vzgoje. Lahko se pohvalimo z nekaj zvenečimi imeni naših bivših učencev, ko so pomembni tudi v svetovnem merilu.
Sodelujemo v najrazličnejših tečajih smučanja, plavanja. Od leta 1992 smo pričeli z različnimi tabori na kulturnem, naravoslovnem in športnem področju v domovih CŠOD.
Glavna gonilna sila so seveda učenci, marsikaj prispevajo učitelji, vodstvo šole. S prenovljeno devetletno šolo smo pridobili še izbirne predmete, kjer se vsi trudimo po svojih močeh.Generacije otrok so se v teh letih menjavale, prav tako učitelji, vodstvo šole, nič ni večno.
Želimo, da se z veseljem vračate v ta hram učenosti, nekateri že s svojimi nadebudneži, ki tudi obiskujejo šolo na Jakčevi 42. S ponosom bo kot nekoč, tudi sedaj spremljala rodove, ko bodo »gulili« šolske klopi in vsrkavali znanje.
